Priključitev Prekmurja h Kraljevini SHS leta 1919 je bil za Slovence na levem bregu Mure izjemni dogodek, saj je njihovo življenje temeljito spremenil in hkrati omogočil, da se je vsaj večina njih po tisočletni pripadnosti madžarski kroni politično, gospodarsko in kulturno odlepila od vse bolj agresivne madžarizacije ter se priključila matičnemu narodu. S tem je hkrati prenehala nevarnost asimilacije in izginotja narodove samobitnosti. Kako je te burne dogodke spremljal časnik Slovenec, nam povedo časopisni članki. Iz vesti, poročil in komentarjev, ki jih je prinašal v letu 1919 o Prekmurju, izstopajo tri osnovna stališča, značilna za konzervativno politiko takratne SLS kot glasila te politične stranke.
Prvo je narodnozavedno stališče, v katerem prispevki dajejo vso podporo takratnim prizadevanjem oblasti v Beogradu in v Ljubljani za priključitev Prekmurja h kraljevini tako na pariških mirovnih pogajanjih kakor pozneje v udejanjenju te priključitve. Drugega stališča pravzaprav ni, saj prispevki stališč liberalcev do tega vprašanja sploh ne omenjajo oziroma jih ponekod le zameglijo in jim na ta način skušajo zmanjšati težo. Tretje stališče je odklanjanje boljševiških idej in svarjenje pred njimi, kar se še posebej izraža v prispevkih, ki opisujejo dejanja Vilmoša Tkalca in poskuse ustanavljanja sovjetske oblasti v Prekmurju.
Slovenec (vir: travel-slovenia.si)
Leto 1919 je bilo za Prekmurje in Slovensko Porabje res prelomno leto. Tisočletna madžarska oblast, ki se je začela nedolgo po Pribini in Koclju, je v tem delu slovenskega prostora pustila svoje neizbrisne sledove. Generacije so to oblast sprejemale kot samoumevno, hkrati pa se je med ljudmi obdržal občutek slovanske samobitnosti. Tisočletna madžarska oblastna prisotnost ni mogla izničiti slovanskega jezika, čeprav se je v teh dolgih stoletjih ta razvil v poseben slovenski dialekt, prepoln besed, vzetih iz hrvaškega, madžarskega in nemškega jezika. Če ne bi imeli v narodnozavednih ljudeh temeljev, ne bi mogli s svojo neprecenljivo kulturno in narodnostno dejavnostjo uspeti niti prekmurski pisci 18. in 19. stoletja.3 Narodna trdoživost tega prebivalstva se je ohranila kljub neprestani “vendski politiki”, pri čemer je reka Mura kot politična in naravna ovira med t.i. Ogrskimi Slovenci in matico predstavljala za ohranjanje slovenske samobitnosti zelo obremenjujoč faktor.
Preberite več…