Gornji Petrovci so centralno naselje Občine Gornji Petrovci in lokalno središče severovzhodnega Goričkega. Ležijo v dolini Peskovskega potoka, ki je desni pritok Velike Krke. Vanjo se izliva v Šalovcih. Peskovski potok odmaka ozemlje Stanjevcev, Gornjih Petrovcev in Peskovcev in leži v loku stanjevske antiklinale, ki določa vzhodno smer vodotoka in zaradi zaprtosti severovzhodnega Goričkega od vlažnih zahodnih tokov povečuje celinskost tega področja. Manj vodnati potoki in jarki so lepo zarezali v terciarne odkladnine zatokov nekdanjega Panonskega morja in oblikovali široko dolino s položnimi pobočji, ki so na osojni legi večinoma gozdnata, najbolj v višji legi, prisojna pobočja pa so obdelana in naseljena.
Gornji Petrovci ležijo v dolini Peskovskega potoka in na njenih prisojnih pobočjih
Široka dolina Peskovskega potoka se v katastrski občini Gornji Petrovci ob vstopu v njo iz Stanjevcev, v gornji točki z nadmorsko višino 280 m, spusti na 268 m v njeni spodnji točki, to je ob izstopu iz te katastrske občine v vas Peskovce, kar v zračni črti 2800 m predstavlja na vsakih sto metrov razdalje 43 cm strmca. Zaradi majhnega strmca je tok potoka počasen in je v preteklosti poplavljal, kar mu je dajalo hudourniški značaj. Regulacijo potoka sta poleg škode ob sicer zelo redkih poplavah narekovala dva dejavnika, in sicer izgradnja kokošje farme z ogromnimi halami, ki so bile občasno pod vodo, in leta 2000 na novo zgrajena železniška proga z intenzivnim mednarodnim tovornim in manj gostim potniškim prometom. Frekvenca vlakov se bo še povečala z letos dokončano elektrifikacijo proge. Zaradi velikega posega v prostor je trasa železnice pomaknjena na južno, križevsko sleme, kar je narekovalo nadvoz, ki v krajini predstavlja nenavaden objekt. Posledica tega posega v prostor so bile tudi agromelioracije in komasacije zemljišč.
Farma nesnic
Vas Gornji Petrovci sestavlja več zaselkov. Najstarejša poselitev je nastala okoli Nedele oziroma cerkve Svete Trojice in se omenja v povezavi s podružničnima cerkvama Sv. Križa (Križevci) in Sv. Ane v Boreči že pred letom 1200.
Cerkev sv. Trojice ali Nedela
Prvi do sedaj znani zemljiški gospodje Nedele so bili Norša, Tompa, Balbo in Ispwa. Takrat je na Nedelskem bregu živelo okoli 40 ljudi v 14 – ih podložniških družinah, pobočja okoli cerkve pa so bila pretežno posajena z vinsko trto in manj z drugimi kmetijskimi površinami. Vino iz teh krajev je bilo znano celo na dunajskem cesarskem dvoru. Mimo cerkve je vodila po vsem avstrijskem cesarstvu znana vinska cesta med ogrskimi vinorodnimi območji in Dunajem. Ena od pomembnih postaj na tej poti je bila domačija Mikola, ki je skupaj s cesto še danes v celoti vidna in pretežno ohranjena. Leta 1265 sta posest sedmih vasi okoli Nedele po zamenjalni pogodbi in hudih stoletnih sporih z lendavskimi Haholti dobila turniška grofa Peter in Pavel Gyura. Vas je najverjetneje po Petru dobila tudi ime. Sčasoma so se nekatere podložniške družine uspele osvoboditi (odkupiti) od podložniških dajatev in postale svobodne. Ena izmed teh je nemešnjaška družina Koltaj, izvirajoč z Ogrskega in je najstarejša petrovska še živeča družina.
Dol
V preteklosti je narava Peskovskega potoka, ki se je naslonil na južni rob doline, narekovala tudi poselitev. Na svojem levem bregu, v širino do 150 m severno, je izravnal poplavno ravnino. Tam se je izoblikovala v nadmorski višini 283 m neizrazita terasa, katere južni rob poteka vzporedno s potokom. Tako v preteklosti na poplavnem in močvirnem območju poselitev ni bila možna, zato pa so se ljudje naselili zunaj dosega visoke vode, na terasi, kjer se je izoblikoval zaselek Dol. Po nekaterih primerjavah glede na druge poselitve je nastal vsaj pred 300 leti. Najprej je bil naseljen južni rob terase, južno od vaške dolske ceste, kjer je še danes strnjena vrsta osmih gospodinjstev, ko pa je tam zmanjkalo prostora, so naselili sto metrov severneje in že malo v vzpetino še drugo vzporedno vrsto. Vzhodno od obeh poselitev se je vzpenjala vijugasta cesta proti severu in se je na križišču na severnem vaškem slemenu priključila k stari cesarski cesti ter tako zaključevala to poselitev. Tip te poselitve kaže obcestno naselitev. Vsakemu od teh gospodinjstev južno od stanovanjskega poslopja sledijo gospodarska poslopja, nato ograd, za njim pa travnik.
Grškovje
Mlajša od poselitve Nedelskega brega in Dola je poselitev zaselka Gruškovje. To je nadaljevanje naseljevanja z Dola, ko je tam zmanjkalo prostora in se je poselitev nadaljevala po zahodnem slemenu vasi navzgor. Ta zaselek je najbolj oddaljen od nedelske cerkve in že od nekdaj luteranski. Leta 1732 je namreč kot ena izmed treh zadnjih na Slovenskem sploh ta župnija ponovno s silo prešla v lastništvo katoliške cerkve, toda luteranstvo kljub preganjanju ni zamrlo. Iz tega je mogoče sklepati, da je tako najbolj primeren kraj za poselitev bilo torej to območje, kar nakazuje na poselitev v 18. stoletju.
Naselitev zaselka Olabe, ki ležijo na severozahodnem slemenu vasi in mejijo na Šulince in Adrijance, se je začela po izgradnji evangeličanske cerkve leta 1829. Po tolerančnem ediktu Jožefa II. se je do tedaj prepovedano in v ilegali živeče luteranstvo znova dvignilo. Kmalu so poleg velike cerkvene zgradbe postavili še evangeličansko šolo. Novo vaško jedro je še dobilo gostilno in trgovino in ob stari cesarski cesti Hodoš – Križarka je nastal dokaj strnjen zaselek. V 19. in skoraj vse 20. stoletje je bil vaško središče z vsemi takrat obstoječimi funkcijami. Najbolj markantna točka je bila pošta. Danes je zaselek pomemben zaradi osnovne šole in vrtca ter stanovanjskega bloka, v zahodnem delu pa je gostilna, velik stanovanjski blok in petrovsko pokopališče.
Olabe
Najmlajše poselitve so vezane na izgradnjo železnice leta 1907. Nasip proge so dvignili ob južnem robu terase in je hkrati predstavljal obrambo pred poplavami. Postavili so železniško postajo, skladišče in še dve železničarski zgradbi. Kmalu sta ob njih zaživeli gostilna in trgovina. S tem se je zaselek Dol razširil za še en, najjužnejši pas poselitve, kajti začeli so graditi še stanovanjske zgradbe. Po drugi svetovni vojni si je sem naseljeni mlinar postavil svojo dejavnost in zgradili so še eno trgovino, potem pa še stanovanjski blok in zgradbo bivše občine Petrovci – Šalovci.
Ob glavni cesti se je razvilo središče vasi
Sedaj so v njej prostori krajevne skupnosti in vaška dvorana. Poleg je bila tedaj zgrajena še zgradba sedanjega sedeža Občine Gornji Petrovci. Po letu 1970 sta tukaj dobila prostor zdravstveni dom in velik obrat tekstilne tovarne Mura, tedaj že ob novi cesti Hodoš – Murska Sobota, ki je nastala ob ukinitvi stare železniške proge 31.12.1968 in predana namenu 17.10.1970. Na severni strani te ceste je nastal nov pas poselitve, ki se je začel po letu 1975 in se še širi. Nazadnje so poleg tekstilne tovarne postavili moderno večnamensko zgradbo, v kateri so našli prostor samopostrežna trgovina, gostilna, banka in bankomat, pošta, zavarovalnica in stanovanja.. S tem je zaselek Dol v zadnjem desetletju nesporno postal središče vasi, občine in tudi severovzhodnega Goričkega.
Železniška postaja Gornji Petrovci. V ozadju nadvoz za Križevce.
Zaselka Smodišini in Gišarini sta nastajala postopoma, sočasno s poseljevanjem Grškovja in sta razložena po južnem slemenu proti Stanjevcem. Na drugem koncu vasi, na slemenu ob tromeji s Peskovci in Adrijanci je odmirajoči zaselek Golibe, ostanek nekdanje živahne prvotne poselitve vasi okoli Nedele, v geografskem središču je pa nekoč precej poseljen zaselek Kovačecin breg danes posejan z redkimi zgradbami in gospodinjstvi.
Gornji Petrovci so tako že od nekdaj razloženo naselje s številnimi zaselki, kar otežuje komunikacijsko povezavo in prilagajanje sodobnim urbanističnim zahtevam. Velik problem predstavlja poselitev na obrobjih katastrske občine, osrednji del vasi pa je ob tem gozdnat in zaraščen in predstavlja odločilno oviro za združevanje zaselkov ter s tem onemogoča večjo koncentracijo prebivalstva v vasi. Dodatni problem tega centralnega prostora vasi je njegova velika onesnaženost s svincem, saj je to območje že okoli pol stoletja intenzivno lovišče za fazane in drugo divjad. Po sredini te doline teče izvirski potoček, ki to težko kovino izpira in jo odnaša v Peskovski potok. Tako je to območje najbrž še za kakšno stoletje neprimerno za poseljevanje. Zato se vas poseljuje v posameznih zaselkih na obrobjih vasi in se širi s svojimi kraki do meja katastrske občine. Na ta način se je na južnem robu vasi, ob regionalni cesti Murska Sobota – Hodoš, razvilo mlado naselje, ki sedaj predstavlja vaško jedro z mnogimi funkcijami in kaže urbani videz, a razmetanost funkcij je še vseeno velik problem: osnovna šola, vrtec, katoliška in evangeličanska cerkev, gostilna, velik stanovanjski blok in pokopališče so na severnem robu vasi, na zahodnem slemenu pa je še gasilki dom.
Gišarin breg
In prebivalstvo? Avtohtonega je že manj kot tretjina in predstavlja pretežno starejši del populacije Skoraj polovico vaščanov živi v petih stanovanjskih blokih, razloženih po slemenih in v dolini. Večinoma zaposlenih je dnevnih migrantov, največ v Mursko Soboto in v Avstrijo. Tradicionalno kmetijstvo je izumrlo. Ljudje se pretežno ukvarjajo z vrtičkarstvom. Prisotni sta precejšnja brezposelnost in socialna problematika. Zaraščanje je prisotno najbolj v centralnem območju vasi, nekaj gospodinjstev z dobro kmetijsko opremo pa se ukvarja z oranjem in pretežno ekstenzivno pridelavo monokulturnih rastlin, kjer jim je osnovni motiv pridobivanje subvencijska stimulacija.
In možnosti? Dovolj prostora je za ureditev obrtne cone s primerno stimulacijo, saj je lokacija med cesto in železnico izredna, vendar bi tu že davno morala urejati stvari tukajšnja občina. Druga možnost je vsekakor razvoj turizma in gostinstva, vendar kljub mnogim danostim ni nobene organiziranosti, tretja pa je vzpodbujanje malega gospodarstva, vendar žal za to država ni imela nikdar posluha. Tradicija daje velike možnosti za razvoj malih kmetij in sonaravnega ali celo ekološkega kmetijstva.
Golibe
Nekoč zelo prepoznavna turistična točka Pindža, a danes …
Možnosti torej so, a ni organiziranosti, ambicioznosti in predvsem ne začetnih stimulacij za razvoj različnih dejavnosti. Tako je tudi ta vas, kakor skorajda celotna država, še naprej ujeta v lastno past samozadostnosti in capljanja na mestu.
Tekst in foto: Aleksander Ružič