Pesem je v meni
Kje si ti, pesem pojoča?
Si mar za oblaki,
ki goni jih veter?
Si skrita v soncu,
v siju njegovem?
Morda si v mlaki,
kjer žabe v parih
za zarod skrbijo?
Kje si ti, pesem pojoča?
Pihnil je veter,
te stresel v daljavo.
Nisi v soncu!
Mi njega slepilo
je dušo stopilo.
Ne vidim te v mlaki,
ker gosta je megla
prekrila gladino.
Ah, tu si se skrila?
Tukaj v meni,
v moji globini.
Res premeteno
si to naredila!
Zdaj pa zapoj mi,
ozaljšaj mi dušo!
Preženi oblake,
razpihaj meglice,
pošlji mi žarek,
naj me obsije!