Tak je naslov nove knjige o Goričkem in knjižnega prvenca Aleksandra Ružiča, učitelja zgodovine in geografije iz Gornjih Petrovcev, ki se je kot pisec proslavil že s strokovnimi besedili, v katerih Goričko obravnava z družbeno-zgodovinskega in geografsko-demografskega vidika, s skeči v narečju, ki jih uprizarjajo ljubiteljske dramske skupine, pisal je tudi za Pavliho, svoje leposlovne prispevke pa objavlja v Evangeličanskem listu in koledarju.
Ko se niti čas ne premakne
Ružičev kratki roman so predstavili v kulturnem domu v Stanjevcih na literarnem večeru, ki sta ga glasbeno obarvala Amadeja in Emanuel Gole, udeležila pa se ga je množica ljubiteljev literature. Iz odlomkov, ki jih je prebirala Saša Štraus in pogovora z avtorjem, ki ga je vodil urednik knjige Franci Just, smo lahko izvedeli, da Ružič v svojem prvencu skozi zgodbo o življenju treh generacij malokmečke družine Gaborjevih v majhni vasi na Goričkem odstira temne plati te slikovite pokrajine in razkriva del vzrokov, zakaj je danes tu toliko zapuščenih domačij in zemlja tako poceni. Dogajanje v romanu je postavljeno v obdobje po drugi svetovni vojni in pripoveduje, kako je val družbenih sprememb prizadel večinsko kmečko prebivalstvo.
Vir: pomurje.si