Severovzhodno Goričko je bilo v prazgodovini poseljeno precej redko. Poselitev je onemogočal strnjen gozd, slaba rodovitnost tal in omejene rodovitne površine. Do sedaj ugotovljene najdbe kamnitega orodja iz različnih kamnin (serpentinit, amfibolit, peščenjak in gnajs) kljub temu nakazujejo na poselitev po vsem prostoru.1
Stara gorička hiša, vir: www.google.si/maps
V času železne dobe je bilo področje Goričkega skromno poseljeno. S. Pahič omenja pleme Serretov, vendar oprijemljivih dokazov za to ni. Po velikem uporu panonskih plemen leta 9 se je rimski imperij utrdil na Donavi in to ozemlje je bilo vključeno v rimsko provinco Ilirijo (Illiricum), pozneje v Spodnjo Ilirijo (Illiricum inferior), V času cesarja Klavdija je dobila ime Panonija (Pannonia), leta 105, v času Trajana, pa je ozemlje spadalo v Gornjo Panonijo (Pannonia Superior). Iz tega obdobja so prisotna gomilna grobišča2, vendar še nobeno na tem prostoru ni odprto in niso izključena presenečenja (npr. povezovanje in stapljanje plemen s Kelti v mlajši železni dobi). V tem času se je prebivalstvo ukvarjalo s poljedelstvom, živinorejo in nekaterimi obrtmi kot sta lončarstvo in tkalstvo.
V 2. stoletju so bili vpadi barbarskih plemen prek Donave zmeraj bolj pogosti. Tako so vpadi Kvasov in Markomanov leta 169 zavrli gospodarski in kulturni razcvet celotnega Prekmurja, pokrajino pa zelo razredčili. V 3. stoletju je rimska oblast začela tukaj že slabeti. Prostor se je praznil in zgodnje, rimsko krščanstvo tu ni moglo pustiti večjih sledov.
V 6. stoletju so se začeli sem naseljevati Slovani. Leta 796 so prišli pod nadoblast Frankov in čez dve leti so že spadali v cerkveno upravo salzburške nadškofije. Začelo se je pokristjanjevanje poganskega slovanskega življa. Po letu 840 je severovzhodno Goričko že spadalo v Spodnjo Panonijo. V fevd jo je dobil nitranski knez in frankovski vazal Pribina, ki je pokrajino koloniziral in hkrati širil krščanstvo. Po Pribinovi smrti leta 861 je njegov sin Kocelj, tedaj frankovski mejni grof, začel pospešeno naseljevati v Spodnjo Panonijo Slovane. Ko sta sem prišla leta 863 brata Konstantin in Metod, se je krščanstvo zaradi razumljivega slovanskega bogoslužja, ki sta ga uvedla slovanska brata, tako razširilo, da so frankovski misijonarji Spodnjo Panonijo zapustili. Slovanska brata sta morala na zagovor v Rim k papežu Hadrianu II., s čimer je povezano ime vasi Adrijanci.3 Frankovski škofje so leta 874 Koclja odstranili in slovanski duhovniki so Spodnjo Panonijo morali zapustiti.