Zapira se cesta
Siva je cesta in cvet je ožet,
bela so mesta, v njih sem ujet.
Besna je roža, v spominu živi,
roka jo boža in hrepeni.
Roža je moja in trnje na njej,
in solza jo moči, od tega živi.
Zapuščam ti pramen in krhek se zdi,
a trd je kot kamen in v siju gori.
Ti rožo poklanjam, utripa srce,
krasni spomini od mene beže.
Zapira se cesta in upanje z njo,
še zadnja postaja je padla v vodo.