Sonet drhtenja
Duša nemirna, čemu si drhtela?
Lahna je sapa le tebe pojila,
rosa deviška je v tebi cvetela,
bistra ti reka je um zarosila.
Težke izkušnje telo so otele,
bolno si rano s solzo pojila,
ostre so iskre ti dušo vrtele,
modre je misli za tebe vzgojila.
Zrela je njiva prelestne pšenice,
žetev se bliža, a burja prihaja.
Kaj bo prinesla, bo vse pokosila?
Ravna je njiva požete resnice,
voda jo nosi, vrti in jo maja,
težko je breme, je ura odbila.