Še je tu
V moji duši je pomlad,
pregnala mi je zime mraz.
Izhlapel je mračni hlad,
videl sem le tvoj obraz.
Iskre božale so mit
neskončnih sanj in upov vseh,
dolgih košenj zrelih žit,
prelestnih iger všitih v smeh.
Zlita, vpeta. V tiho noč
oglašal se je le skovik,
na valovih kot nekoč
je žgolel prelestni krik.
Nežno tiha noč je šla,
v sanjah se je izgubila.
Solza padla je na tla
in se v sreči utopila.
Še v duši je pomlad.
Valov nemirnih sila, žene
jih jesenski tihi hlad
in spleta žito v pramene.