Pobegle rime
Gledam to polje življenjske izkušnje
in peljem se skozi vijuge hotenja.
Kolo se obrača v krogu neskončnem
in reže sivino v ritmu pokončnem.
Hočem mu reči,
naj skuša zavreti!
Je gluho za prošnje,
še hoče napeti
te rime ubrane,
ki zibajo misli
in režejo rane.
Nesramni nasmešek požira valove,
redi se in goni po nebu volkove.
Mar mu ni, kaj se dogaja na plesu življenja,
le goni te rime ubrane, te rime trpljenja.