Naše vijno
Prekmurje, Prekmurje, naš rodni si kraj,
nan davleš živlenje, naš dragi si raj.
Je iža do iže, pod njouf je pa klejt,
tan lagef pri lagvi, na stejni posvejt.
Prekmursko je vijno naš pravi zaklad,
le našega dela in trüjda je sad.
Nan düjšo prvejže, siši nan skuzé,
veselje nan davle, smo boukše volé.
Se vkupici bliska nan sveklo kak zlat,
v srci pa našen zašpila pomlad.
Prekmursko je vijno naš pravi zaklad,
le našega dela in trüjda je sad.
Gizdavo ga gazda ponüja okroug,
če preveč ga nagneš, ne čüjtiš več noug.
A tou se pozdravi, odijde vö znas,
vö spijmo, na zdravje, na zdravje sej nas.